VEDEŽEVANJE

Bioritem

Življenje na zemlji so vse od njegovih prvih začetkov obvladovali naravni ciklusi. Ravnamo se po njih, pa naj izvirajo v nas samih ali v okolju. Toda za temi očitnimi ritmi je še na tisoče drugih, ki niso tako znani.

Vsaka ženska se že v puberteti spozna s svojim menstrualnim ciklusom. Naše telo pa se ravna tudi po drugih ciklusih, od bitja srca (76-krat na minuto) do 128-dnevnega življenjskega ciklusa rdeče krvničke. Poleg tega obstajajo še štirje očitni ritmi-bioritmi, za katere zdaj vemo da neizbežno vplivajo na naše sedanje in prihodnje življenje.

Zdravnik Hipokrat je pred 2000 leti opazil, da imajo ljudje, ne glede na svoje splošno zdravstveno stanje, dobre in slabe dneve in da je tudi učinkovitost zdravil odvisna od tega, kateri dan jih jemljejo. Dalj pa niso prišli vse do konca prejšnjega stoletja, ko so odkrili dva od treh bioritmov. Leta 1904 je Dr.Hermann, profesor psihologije na dunajski univerzi, objavil rezultate svojih desetletnih raziskovanj. Knjižico je imenoval Obdobja v človeškim življenjem, naslednjo na osnovi psihologije. Pri vseh ljudeh je ugotovil 23-dnevni telesni ciklus in 28-dnevni emocionalni ciklus ( ki je drugačen od ženskega menstrualnega ciklusa). Svojo teorijo je Dr.Hermann tudi matematično dokazal za kar je dobil častno diplomo.

Manj sreče je imel Filles zdravnik specialist kateri je tudi sam odkril 23 in 28-dnevni ciklus. Prvič je pomislil na obstoj bioritma, ko je opazil, da so njegovi bolniki v 23-28-ciklusu različno odporni proti boleznim. Fliess je iskal vzrok za te cikluse in ga našel v osnovni dvospolni celici. Pod vplivom Freudovih teorij je sklepal, da so ljudje in njihove celice v bistvu biseksualne. Ženskemu elementu v človeškem telesu je pripisoval 28-dnevni emocionalni ciklus, moškemu pa 23-dnevni telesni ciklus. Freud, ki je delal na Dunaju, je prevzel Fliessove teorije. Fliess je sicer postal predsednik nemške akademije znanosti, vendar doma ni bil deležen zaupanja. Nato je drug Avstrijec Dr.Teltscher, zdravnik in profesor na univerzi v Innsbrucku, opazil, da intelektualne sposobnosti njegovih študentov očitno naraščajo in upadajo v 33-dnevnem cilusu. Fliess in Swoboda, ki sta se strinjala z njim, sta menila, da morda ta ciklus uravnavajo izločki žleze ščitnice. Raziskave so potrdile njuno domnevo, dalj od nje pa dolgo niso prišli, ker se zamisel ni ujemala z znanstvenim mišljenjem mnogih medicinskih veljakov. V začetku 30 let našega stoletja sta tudi Rexford in Bennett odkrila 33-dnevni intelektualni ciklus. Hans Schwing s švicarskega zvezdnega inštituta v Zuerichu je opravil primerjalne študije nesreč in smrtnih nesreč ter ugotovil, da so povezane z bioritmom ponesrečencev.  

Skoraj vsem, ki so si izračunali svoj bioritem, je to v življenju koristilo, posebno pozornost je treba posvetiti dvakrat ali trikrat kritičnim dnem. Mnoga empirična raziskovanja dokazujejo, da lahko vplivajo težave ob takih dneh na presojo. Od 204 letalskih nesreč švicarske letalske družbe, ki jih je proučeval Dr.Pirchner, se jih je 70% pripetilo na dan, ko je imel pilot kritičen dan. Proučevali so tudi nesreče s poljedeljskimi stroji. Ugotovili so, da je verjetnost nesreče na kritičen dan kar 171-krat večja kot druge dni.

Nekatere družbe računajo bioritme svojih uslužbencev, Swissair nikoli ne dovoli, da bi pilota, ki imata hkrati kritičen dan, skupaj pilotirala letalo. Zueriška družba za mestne prevoze je za 50 odstotkov zmanjšala število nesreč, odkar upoštevajo pri načrtovanju prevozov bioritme svojih šoferjev. Na Japonskem je družba Ohmi, ki upravlja taksije in avtobuse v Osaki in Kyotu , analizirali vse nesreče, ki so se njenim šoferjem pripetile v petih letih. Ugotovili so, da se je zgodilo od 59 do 61 odstotkov nesreč takrat, ko je bil bioritem šoferjev v kritičnem obdobju. Družba je opremila vse šoferje s karticami, na katerih je označen njihov bioritem. V letu dni se je zmanjšalo število nesreč za polovico, čeprav splošno povprečje prometnih nesreč na Japonskem raste.

Zdravstveni delavci le počasi sprejemajo take teorije, toda kakor so najbolj neprilagodljivi zdravniki zdaj prisiljeni sprejeti akuponkturo za anestetično sredstvo, mnogi že posvečajo pozornost tudi bioritmu kot sredstvu, ki jim pomaga napovedati potek bolezni in kdaj je občutljivost za infekcijo največja.

Neil Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na Mesec. To se je zgodilo 20.julija1969. Astronavsko kabino je ročno pilotiral na Mesečevo površino. Nato je 24.julija doživel strahotno obremenitev, ko je znova stopil na Zemljo. Ker je bil rojen 5.avgusta 1930 sta bila ob teh dnevih njegov emocionalni in intelektualni bioritem na višku pozitivne faze, jasnega presojanja. Njegov telesni bioritem je bil v negativni fazi, toda v okolju kjer je gravitacija nizka je bila telesna moč manj pomembna. Zanimivo je, da je bil16.julij, dan izstrelitve, zanj telesno kritični dan in da je 22.julija doživel manjši trojni kritični dan - na srečo na poti na Zemljo.

Vedeževanje